Novice 3

Klimatski in geomorfološki dejavniki že tisoče let vplivajo na soroden razvoj kmetijstva v severovzhodni Sloveniji in na južnem avstrijskem Štajerskem. Zato so ljudje v tem prostoru med drugim razvili tudi regionalne posebnosti v svoji prehrani. Prav te so predmet raziskav projekta PalaeoDiversiStyria, ki ga izvaja avstrijsko-slovenska ekipa pod vodstvom Univerzalnega muzeja Joanneum in se financira iz sredstev programa Interreg SI-AT 2014–2020. Projekt povezuje najnovejša znanstvena spoznanja s področij arheologije, botanike, arheobotanike in arheozoologije s kmetijstvom in turizmom.

Na naših testnih njivah s "Palaeo rastlinami" v botaničnih vrtovih Univerze Karla Franca v Gradcu in Univerze v Mariboru že zorijo prve vrste žit ter kažejo na bogato letino. Konec aprila smo v botaničnem vrtu v Gradcu posadili tudi nekatere vrste stročnic, katerih organske ostanke smo odkrili na arheoloških najdiščih v regiji. Poleg različnih vrst boba poskusno vzgajamo tudi stare sorte navadnega grahorja in čičkastega grahorja, vrsti, ki jih dandanes le še poredko gojimo za prehrano.

V botaničnem vrtu UM v Hočah smo v letošnjem letu izbrali in vzgojili tudi nekatere stare sadne vrste. Posadili smo več kot 500 sejancev hrušk, na katere smo v mesecu juniju cepili stare sorte hrušk, ki so bile izbrane med tradicionalnimi vrstami iz slovenske in avstrijske Štajerske. Naš cilj je ohraniti te redke sorte tudi v lastni genski banki.

Vsi zainteresirani si kolekcijsko zbirko paleorastlin ter paleovrt lahko ogledajo v Botaničnem vrtu UM, manjšo zbirko paleorastlin pa tudi v graškem botaničnem vrtu. Vstop je prost.

Univerza v Gradcu, odpiralni čas:

https://garten.uni-graz.at/de/allgemeine-informationen/infos-fuer-besucherinnen/

Univerza v Mariboru, odpiralni čas:

https://maribor-pohorje.si/botanical-garden-of-university-of-maribor-pivola.aspx

V zadnjih novicah smo že poročali o delu z rekonstruiranim neolitskim orodjem - ralom. To poletje pa bomo pradavno pšenico želi s srpi, ki so sestavljeni iz konice rogovja jelenjadi, v katerega so z brezovo smolo pritrjena rezila iz roženca. Ob omenjenem testnem polju v Großkleinu že danes stoji tudi informativna tabla s podatki tako o neolitskem kmetijstvu, kot o projektu PalaeoDiversiStyria.

Najradovednejši obiskovalci lahko na tem testnem polju neposredno primerjajo tudi sodobno strojno pridelavo žita in pridelavo žita v kameni dobi. Testno polje se nahaja neposredno ob cesti med Kleinkleinom in Mantrachom v občini Großklein, obiskati pa ga je mogoče kadarkoli.

Del projektnih dejavnosti je tudi letos vključeval arheološke terenske raziskave, ki smo jih spomladi opravili partnerji iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Intenzivne terenske raziskave smo omejili na pripravo arheološke učne poti v botaničnem vrtu v Pivoli. Prvi korak je bilo prepoznavanje in umestitev gomilnih grobov v nastajajočem arheološkem parku. Pomagali smo si z natančnim digitalnim modelom reliefa, ki smo ga pridobili s obdelavo posnetkov zračnega laserskega snemanja (lidar). Nove podatke smo združili tudi z rezultati lanskoletnih geofizikalnih raziskav in z natančnim načrtovanjem še dodatno prispevali k preprečevanju uničenja potencialnih arheoloških struktur. Obiskovalci/-ke bodo na tej poti skozi Arheološki park v botaničnem vrtu na svojstven način spoznavali lokalno arheološko dediščino.

Med najpomembnejša odkritja spadata dva nizka plana žarna pokopa, ki predstavljata novost na grobišču v Pivoli. Poleg tega smo izkopali majhno, delno poškodovano gomilo s kamnito grobno kamro, v kateri pa smo našli le nekaj slabše ohranjenih, a bogato okrašenih odlomkov keramičnih posod. Med odkritimi strukturami je mogoče prepoznati tudi druge, ki so verjetno bile povezane s pogrebnimi rituali na grobišču iz starejše železne dobe. Analiza izkopanih struktur še poteka, zato bomo lahko v naslednjih novicah predstavili še več rezultatov.

V regiji Sulmtal-Sausal je potekal priljubljeni spomladanski Pohod s culico (Binkerlwanderung). Gre za t. i. zvezdni pohod, kjer udeleženci pričnejo pohod z več različnih izhodišč in končajo na skupnem cilju, ki je bil tokrat na kmečkem turizmu (Buschenschank) Schmölzer. Vsi pohodniki so za okrepčilo prejeli culico z malico.

V okviru projekta PalaeoDiversiStyria smo na začetku poti v Großkleinu kot posebnost razdelili kamenodobne culice (Steinzeitbinkerl). Te so ob žemljici iz semen koprive in informacijskem gradivu o projektu vsebovale tudi kopijo mlajšekamenodobnega kamnitega rezila, s katerim so si lahko popotniki svojo malico tudi razrezali.

Nekoliko drugačna kamenodobna culica je bila pri pohodnikih zelo dobro sprejeta in je bila pravzaprav vrhunec sončnega pohodniškega dne.

Na evropskem kongresu botaničnih vrtov EUROGARD VIII, s sloganom »Botanični vrtovi, ljudje in rastline za trajnostni svet« (Botanic Gardens, People and Plants for a Sustainable World), smo projekt predstavili tudi mednarodnemu občinstvu. Zanimanje za to temo je bilo veliko in tako smo vzpostavili številne nove stike. Projektno partnerstvo je zastopala Univerza v Gradcu.

Poleg tega smo partnerji z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije sodelovali tudi na srečanju Dnevi evropske kulturne dediščine – DEKD in Teden kulturne dediščine - TKD v Mariboru ter na prireditvi „Nora pomladna izmenjava“, na kateri smo ob delavnicah predstavili tudi projekt PalaeoDiversiStyria.