Novice 2

Klimatski in geomorfološki dejavniki že tisoče let vplivajo na soroden razvoj kmetijstva v severovzhodni Sloveniji in na južnem avstrijskem Štajerskem. Zato so ljudje v tem prostoru med drugim razvili tudi regionalne posebnosti v svoji prehrani. Prav te so predmet raziskav projekta PalaeoDiversiStyria, ki ga izvaja avstrijsko-slovenska ekipa pod vodstvom Univerzalnega muzeja Joanneum in se financira iz sredstev programa Interreg SI-AT 2014–2020. Projekt povezuje najnovejša znanstvena spoznanja s področij arheologije, arheobotanike in arheozoologije s kmetijstvom in turizmom.

RAZISKOVANJE (PRA)ZGODOVINE POD POVRŠJEM

Ob koncu vročega poletja smo arheologinje in arheologi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije s sodelovanjem večje strokovne ekipe raziskovali območje depojske najdbe na Hočkem Pohorju in naselbino na Čreti nad Slivnico. Najdišči na obronkih Pohorja je ekipa strokovnjakov predhodno raziskala z nedestruktivnimi arheološkimi metodami, kar je bilo najboljše izhodišče za načrtovanje izkopavanj in pridobivanja vzorcev za nadaljnje analize.

 

Precej bolj izpovedne in za javnost privlačnejše so bile raziskave na najdišču Čreta. Z arheološkimi izkopavanji smo potrdili, da so na platoju na vrhu hriba ostanki dobro ohranjene prazgodovinske naselbine z utrjenim zemeljskim nasipom in ostanki stavb v notranjosti. Naselbina je bila poseljena v starejši železni dobi, od konca 9. do sredine 6. stoletja pred našim štetjem, manj intenzivno pa tudi v rimskem obdobju, v prvih stoletjih našega štetja. Izkopavanja so privedla do novih spoznanj o pripravi hrane in načinu življenja v starejši železni dobi. Odkrito je bilo namreč glineno ognjišče, na katerem so ležale poškodovane keramične posode. Kot so pokazale analize pooglenelih ostankov izkopanih tramov, ki so jih opravili na Univerzi v Mariboru, so za gradnjo stavb uporabili les hrasta in najverjetneje tudi češnje. Številni vzorci prsti, zbrani iz arheoloških plasti, ki bodo v kratkem raziskani, pa bodo omogočili še boljši vpogled v vsakdan naših prednikov.

Ognjišče iz starejše železne dobe z ostanki poškodovanih keramičnih posod v notranjosti stavbe na Čreti. Foto: ZVKDS.

Raziskovalci na projektu vsakodnevno odkrivamo nove dokaze o pestrosti rastlinskih in živalskih vrst, ki so jih gojili naši predniki na slovenskem in avstrijskem Štajerskem. Ob arheobotaničnih analizah potekajo tudi arheozoološke raziskave na vzorcih živalskih kosti, ki smo jih pridobili z lastnimi izkopavanji in na podlagi sodelovanja s kolegi arheologi/izkopavalci iz širšega programskega območja. Raziskave strokovnjakov z ZRC SAZU se osredotočajo na določanje živalskih vrst in iskanje različnih sledi na kosteh. Ti podatki osvetljujejo raznolikost živalskih vrst skozi zgodovino in zajemajo tako živali, ki so bile namenjene za prehrano ali pomoč pri delu, kot tudi tiste, ki so imele zgolj družabno vlogo.

Sortiranje in pregled arheobotaničnih najdb. Foto: ZVKDS.

ORANJE KOT PRED 7000 LETI

Raziskovalke in raziskovalci Univerzalnega muzeja Joanneum iz Gradca smo v okviru projekta PalaeoDiversiStyria eksperimentalno pripravili testno polje in posejali dvozrno pšenico ali emer. Namesto sodobnih naprav smo uporabili tehnike, ki so bile znane že v mlajši kameni dobi. Povod za ta eksperiment je bila najdba glinene zajemalke iz mlajše kamene dobe, ki je bila odkrita pri letošnjih arheoloških izkopavanjih v Kleinkleinu in potrjuje naselitev tega prostora že pred 7000 leti.

 

V ta namen smo izdelali leseno ralo (nem. Ritzpflug), kot so jih uporabljali v mlajši kameni dobi. Ralo je lahko vlekla ena ali dve osebi, tretja pa ga je usmerjala.

 

Pri arheološkem poskusu smo posejali pšenico dvozrnico (Triticum diococcum), ki skupaj z enozrnico (Triticum monococcum) sodi med najstarejše kultivirane vrste pšenice. Najstarejše najdbe teh žit so na območju rodovitnega polmeseca na Bližnjem vzhodu znane že iz časa 8.000 let pred našim štetjem. Kljub priljubljenosti je to žito v Evropi hitro izgubilo pomen.

 

Od naslednjega leta dalje bodo lahko zainteresirani obiskovalke in obiskovalci na testnem polju primerjali rezultate sodobnega oranja z oranjem v kameni dobi. Testno polje, ki leži neposredno ob cesti med Kleinkleinom in Mantrachom v občini Großklein, je vedno dostopno za ogled in bo opremljeno z informacijskimi tablami.

Arheologi pri neobičajnem delu. Foto: UMJ, S. Kiszter.

NOVOSTI PRI PRIDELAVI IZVORNIH VRST POLJŠČIN V BOTANIČNIH VRTOVIH

Preizkusna polja botaničnih vrtov v Gradcu in Pivoli so poleti prvič obrodila »sadove«. Poleg žitaric, kot so enozrnica, dvozrnica in laški muhvič (Setaria italica), smo vzgojili tudi bob (Vicia faba subsp. minor) in stare sorte ječmenov ter rži. Letina se shranjuje ločeno ter je na voljo za primerjalne analize in za sejanje. V začetku oktobra smo posejali tudi zimsko žito, na primer rdečo in črno zimsko dvozrnico ali zbito oz. gostoklaso pšenico (Triticum compactum).

 

Univerza v Mariboru je medtem uredila tudi zbirko semen (oz. semensko banko) in gensko zbirko paleorastlin. Od teh je bilo oktobra dodatno posejanih že 21 vrst žit. Poleg tega je mogoče v razširjenem botaničnem vrtu občudovati tudi prvobitne vrste rastlin, od zelišč do grmov.

Različne stare vrste prosa in žitaric. Foto: Uni Graz.

OD SEMENA DO PELODA – ARHEOBOTANIČNE RAZISKAVE

Na voljo imamo prva poročila arheobotaničnih analiz različnih arheoloških najdb na avstrijskem Štajerskem. Z najdišč v krajih Wagna, Frauenberg, Grafendorf in Kleinstübing so bili raziskani ostanki rastlin iz rimskih časov, organskih ostanki iz jame Rittersaal v steni Peggauer Wand pa so verjetno iz bakrene dobe. Rezultati vseh študij pa bodo pomembno doprinesli k celostni podobi pokrajine, kmetijstva in prehrane na Štajerskem v preteklosti.

 

 

V okviru projekta smo izpeljali tudi analizo najdenega peloda na rimskem najdišču pri kraju Wörterberg v okraju Güssing. Raziskan vzorec, ki smo ga odvzeli ob potoku Lafnitz pri kraju Wörterberg, dopušča prve zaključke o pojavnosti nekaterih rastlinskih vrst v tistem času in je dober indikator floristične sestave območja.

Archäologiemuseum, Schloss Eggenberg

Eggenberger Allee 90
8020 Graz, Österreich
T +43-316/8017-9515
archaeologie@museum-joanneum.at

 

Öffnungszeiten
24. März bis 31. Oktober Mi-So, Feiertag 10 - 17 Uhr
01. November bis 31. Dezember Mi-So, Feiertag 10 - 17 Uhr

nur im Rahmen einer Führung und nach Voranmeldung zugänglich.


03. April 2019 bis 31. Oktober 2019 Mi-So, Feiertag 10 - 17 Uhr
01. November 2019 bis 30. Dezember 2019 Mi-So, Feiertag

nur im Rahmen einer Führung und nach Voranmeldung zugänglich.


 

Zusätzliche Termine entnehmen Sie bitte dem Kalender.  

 

22. April 2019
10. Juni 2019

24. bis 25. Dezember
24. bis 25. Dezember 2019