Graz, 23.09.2025

Razstava z naslovom Unseen Futures to Come. Fall združuje dvanajst umetniških pozicij, ki obravnavajo negotovost s katero se soočamo v sodobnem času. Pričujoča razstava skozi umetniška dela, ki govorijo o propadu, odpornosti in transformaciji odraža nasprotja, ki prežemajo človekov obstoj – ljubezen in smrt, kaos in mir, uničenje in skrb. V času, ko se zdi, da so temelji našega sveta postali nestabilni, razstava Kunsthausu v Gradcu ne ponuja odgovorov, temveč daje prostor, da se posvetimo vprašanjem in da sledimo spreminjajočemu se medsebojnemu prepletu med racionalnim in neznanim. Têma tukaj ne predstavlja nečesa dokončnega; tudi v času jeseni obstaja možnost svetlobe – možnost, da vzpostavimo medsebojni stik.

»Edina stvar, ki omogoča življenje, je trajna, neznosna negotovost: ne vedeti, kaj bo sledilo.« Citat Ursule K. Le Guin iz romana The Left Hand of Darkness (Leva roka teme) ustrezno opisuje trenutno stanje našega življenja. Čeprav je bila negotovost že od nekdaj del naše stvarnosti, se zdi, da je danes bolj prisotna kot kadarkoli prej. Dandanes globalno negotovost poganja nenadzorovano izkoriščanje tako ljudi kot tudi naravnih virov. Uničevanje okolja, vojne, politična nestabilnost in množična razseljevanja predstavljajo izzive, s katerimi se moramo soočiti. To niso le krize, temveč znaki globokih sprememb – trenutka, za katerega se zdi, da se temelji sveta, kot jih poznamo, postopoma rušijo.

V središču te turbolentne resničnosti se nahajajo kompleksni in pogosto nevidni mehanizmi delovanja razmerij moči in njihovih asimetrij, ki povzročajo globalne neenakosti, vplivajo na dostop do virov in določajo, čigavo življenje je cenjeno in čigavo ne. Moč ni neka trdna sila, ki bi si jo lahko lastili, temveč je neprestano spreminjajoča se prisotnost, vtkana v politične strukture, gospodarske sisteme in družbene odnose. Trenutna struktura moči krepi negotovost, in sicer tako, da ohranja sistemska neravnovesja, tudi če jo odpor in transformacija postavljata pod vprašanje.

Ta negotovost, ki je v jedru naše sedanjosti, povzroča ambivalentnost – reakcijo, ki je v središču razstave Unseen Futures to Come. Fall, v kateri se odražata sočasna prisotnost svetlobe in tême v človeškem obstoju. Po eni strani smo zmožni izjemne ljubezni in skrbi, po drugi pa tudi krutosti ter uničenja. Te dvojnosti ni mogoče tako enostavno doumeti, saj je vpletena v naše vsakdanje doživljanje. Morebiti pa je ta ambivalenca dobila kakšno drugo, temnejšo plat; morda smo priče propadu človeštva. Kljub temu se lahko učimo na vzorcih iz preteklosti: občutek konca je pogosto napovedoval velike premike v paradigmi, ki niso posegali le v načine proizvodnje, temveč tudi v celotne kulturne sisteme in sisteme vrednot. 

Med varnostjo in propadom
Eno izmed osrednjih del razstave je knjižnica z naslovom Fall. A Library of Twilight Worlds (Jesen. Knjižnica mračnih svetov), ki jo je zasnoval filozof Federico Campagna. Zbirka zajema 250 teoretičnih in filozofskih knjig, njena struktura pa temelji na metafori letnih časov, ki simbolizirajo naš način razumevanja in dojemanja sveta. Campagna v svoji knjigi opisuje sedanji trenutek tako: »Krize realnosti, ki smo ji danes priča, ne smemo razlagati kot zaskrbljujoč, a minljiv prehod med dvema različnima obdobjema ali sistemoma realnosti. Nasprotno, sama po sebi je simptom obdobja, ki je prišlo, da ostane, in ki je zlom trdnega referenčnega okvira postavila v ospredje svoje prevlade.«  – Federico Campagna, Technic and Magic: The Reconstruction of Reality (2018), str. 18.

V tem okviru je jesen letni čas, v katerem se gotovost razblini, znanje se postavlja pod vprašaj in strah pred neznanim narašča. Tukaj se racionalno mišljenje sreča z alternativnimi pogledi na svet – znanstvena besedila stojijo ob okultnih in ezoteričnih zapisih in ponazarjajo kompleksno součinkovanje razuma in negotovosti v času preobrata.

Prepletene sile v času krhkosti
V skladu s to eksistenčno temo se skozi celotno razstavo prepletata dve najmočnejši sili življenja – ljubezen in smrt. V delu Ljubezen Jožeta Tisnikarja lahko vidimo objem dveh figur. Ob njiju stoji muren, slikarjev pogost motiv, ki simbolizira smrt. Delo odraža paradoks človeških čustev – našo sposobnost, da globoko ljubimo, obenem pa se zavedamo naše smrtnosti. Lepota se razodeva v stekleni instalaciji, sestavljeni iz 1300 ročno pihanih steklenih kosov, avtorice Yhonnie Scarce. Instalacija simbolno naslavlja strupen oblak testne jedrske bombe, uporabljene med operacijo Buffalo. Sklicuje se na usodo številnih Aboridžinov, ki so v 50. letih 20. stoletja umrli ali zboleli zaradi sevanja in onesnaženega dežja, ki sta bila posledica britanskih jedrskih poskusov na njihovih ozemljih. V nasprotju s steklenimi elementi, pritrjenimi na strop, daje temna, plazeča se skulptura umetnika Andreja Škufce vtis, kot da želi pogoltniti svojo okolico. Ni jasno, ali je skulptura umetna, organska ali tehnična.

Tišina, motnja in naraščajoč strah
Vladimir Nikolić iz ptičje perspektive prikazuje plavalca, ki enakomerno plava po dolžini popolnoma simetričnega bazena. Na začetku deluje ta prizor abstraktno in mirno. Šele kasneje postanejo vidni tudi valovi, ki motijo iluzijo o redu – metafora za subtilno prodiranje kaosa v mir. Spokojnost odražajo tudi dela Christopha Grilla, fotografiji z naslovom The Roar of the Sea and the Darkness (Rjovenje morja in teme) sta na nek način privlačni, skorajda magični, pa vendar hkrati tudi strašljivi.

Delo Marie Marković I Want You to Panic (Želim, da ste panični) se nahaja na drugem koncu spektra strahu. Utripajoče slike uničene narave in mest se pojavljajo v pospešenem tempu. Spremlja jih nežen glas, ki nadzira dihanje pri paničnem napadu. Vdih. Izdih.

Iskanje upanja v negotovi prihodnosti
Kljub prevladujočemu občutku negotovosti mnoga dela govorijo o odpornosti in upanju. Sophie Utikal je zasnovala vizije novih začetkov, ki nastajajo iz uničenja – predstave o prihodnosti, ki še ni uresničena. Dana Awartani v svojem video delu prikazuje pometanje iz peska narejenih tradicionalnih vzorcev na kup. To dejanje deluje pomirjujoče, kot bi želela zagotoviti, da to ni konec, temveč le transformacija. Adelita Husni-Bey se poslužuje metod vizualnega gledališča, da bi lahko z mladimi preko kolektivnega delovanja raziskala možnosti odpora.

Globoko zaupanje v medčloveške odnose je prisotno tudi v delu The Raft (Splav) Billa Viole: skupino ljudi kar naenkrat zadene vodni curek, ki jih neusmiljeno pomeče na tla. Toda vodni curek se po nekaj minutah enako hitro, kot je začel brizgati, tudi ustavi. Pretreseni ljudje si medsebojno pomagajo spet vstati.

Na koncu razstave – a hkrati tudi na njenem začetku – stoji delo kolektiva zweintopf: 2406079: Road to Nowhere (2406079: Pot nikamor). Kljub naslovu bi nas ta pot lahko vodila kamorkoli. Vizualna metafora za negotovost, ki je pred nami. Je to konec ali le naslednji preobrat v ciklu?

______________________

Unseen Futures to Come. Fall
Trajanje razstave: od 18.9.2025 do 15.2.2026
Umetnice in umetniki: Dana Awartani, Federico Campagna, Christoph Grill, Adelita Husni Bey, Marija Marković, Vladimir Nikolić, Yhonnie Scarce, Andrej Škufca, Jože Tisnikar, Sophie Utikal, Bill Viola, zweintopf
Kuratorka: Andreja Hribernik
Kunsthaus Graz, Lendkai 1, 8020 Gradec
www.kunsthausgraz.at

Dodatne informacije in fotografije lahko prenesete tukaj:
UNSEEN FUTURES TO COME

______________________

Veselimo se vašega poročanja in smo vam na voljo za dodatna vprašanja!

Lep pozdrav

Daniela Teuschler
+43/664/8017-9214, daniela.teuschler@museum-joanneum.at

Stephanie Liebmann
+43/664/8017-9213, stephanie.liebmann@museum-joanneum.at

Eva Sappl
+43/699/1780-9002, eva.sappl@museum-joanneum.at