Gradec, 30. junij 2025

Samostojna razstava Milice Tomić z naslovom "On Love Afterwards" odpira prostor za aktivno soočanje s perečimi vprašanji o pogumu, spominjanju, političnem nasilju in družbenih neenakostih. Ta vprašanja obravnava na podlagi umetniškega raziskovanja in kolektivnih praks ter jih osvetljuje iz različnih zornih kotov. Pri tem razkriva zgodovinske dogodke, ki so povezani tako s politično in družbeno realnostjo na območju nekdanje Jugoslavije in hkrati tudi z današnjimi razmerami v globalnem svetu. Razstava celostno predstavlja skoraj 30-letno delovanje Milice Tomić. Obsega izbor del, ki ga dopolnjuje in nadgrajuje bogato arhivsko gradivo. Zabrisana, nedoločena meja med njenim umetniškim delovanjem in raziskovanjem se odraža tudi v konceptu razstavne arhitekture, ki obiskovalkam in obiskovalcem ponuja informacije iz zakulisja ter jim omogoča vpogled tako v njeno individualno kot tudi kolektivno ustvarjanje.

Naslov razstave namenoma uvaja pojem ljubezni, ki se na prvi pogled zdi nezdružljiv z njenimi deli, ki obravnavajo politični upor, politične zločine, genocid in izkoriščanje. A ljubezen je tukaj prikazana kot protiutež – kot poskus iskanja novega jezika ali novega načina razmišljanja o težkih temah in dogodkih, ki oblikujejo našo sedanjost. Eno od uvodnih del na tej razstavi je videoposnetek On Love Afterwards, po katerem je razstava tudi poimenovana. V njem protagonistke in protagonisti pripovedujejo o svojih izkušnjah in o tem, kaj jih je med drugo svetovno vojno spodbudilo k temu, da so se pridružili odporniškemu in antifašističnemu gibanju. Njihove zgodbe razkrivajo tudi osebno odgovornost, pogum, ljubezen in upanje v boljšo prihodnost.

Andreja Hribernik, vodja Muzeja sodobne umetnosti v Gradcu in kuratorka: »Razstavo Milice Tomić bomo v Gradcu odprli v času, ko je mesto doživelo veliko travmo, ki jo mora predelati. Poleg tega politično situacijo v svetu vedno bolj zaznamujejo nasilje, oboroženi konflikti in izgubljanje demokratičnih vrednot. S to razstavo želimo doprinesti k družbenemu diskurzu in dati zgled – za dialog, empatijo in nujnost razorožitve.
Nekatera dela razstavljamo izključno v okviru vodenj. S tem želimo odpreti zaščiten prostor za razmislek in izmenjavo mnenj, ki sta v teh časih pomembnejša kot kadarkoli prej.«

Umetnost med spominjanjem in kritiko sistema
Dela Milice Tomić pogosto temeljijo na osebnih in individualnih zgodbah, ki jih uporablja kot izhodišče za globlja vprašanja in razmislek o obsežnejših strukturah moči. V svoji praksi razkriva strukturne in sistemske pogoje, ki omogočajo politično nasilje in nepravičnost. Obenem pa preizprašuje tudi izogibanje osebni odgovornosti, ki takšne sisteme ohranja pri življenju, s čimer se navezuje na znane razmisleke Hannah Arendt.

Eno od osrednjih del razstave je večplastno delo z naslovom Das Porträt meiner Mutter (Portet moje mame). Nastalo je po bombardiranju Srbije in Kosova leta 1999, ko je umetnica posnela svoj sprehod skozi mesto. Med potjo razkriva različne podobe mesta in obenem opazovalkam in opazovalcem ponuja vpogled v kompleksen odnos s svojo mamo. Delo vzpostavlja tudi dialog med umetnico, urbano krajino in njeno intimno zgodbo, ki je tesno prepletena s politično realnostjo. V središču instalacije stoji fotografija velike tapiserije, ki nadomešča manjkajoči predmet. Tapiserijo je namreč naredila umetničina mama in se je ohranila le v obliki fotografije. Delo je bilo narejeno t tehniki makrameja, ki so jo umetnice v preteklosti pogosto uporabljale. Za Milico Tomić ima vozel večplasten pomen: poleg njegove oblike se nanaša tudi na boromejski vozel – psihoanalitični model, ki ponazarja prepletenost realnega, simbolnega in imaginarnega.

Koncept vozla se pojavi tudi v eni njenih novejših skulptur, izdelani iz eksperimentalnega materiala. Material je utrjen s pomočjo organskih spor. Ta postopek so razvili raziskovalke in raziskovalci Tehnične univerze v Gradcu, umetnica pa ga je uporabila za izdelavo skulpture.

Pomemben vidik v ustvarjanju Milice Tomić predstavlja tudi razmerje med umetniškim delovanjem in vrednotenjem. V svojih številnih delih se ukvarja s politično stvarnostjo, ki jo je zaznamovala tudi njena osebna izkušnja, saj je bila priča procesom privatizacije in političnemu prehodu iz socializma v kapitalizem, ki je tesno povezan z razpadom Jugoslavije in vojno, ki je temu sledila.

Umetnost kot kolektivna praksa
Milica Tomić se v svojih projektih giblje med individualnim in kolektivnim umetniškim delovanjem ter išče nove oblike součinkovanja. Je ustanovna članica umetniške skupine Spomenik in kolektiva Four Faces of Omarska. V okviru skupine Spomenik se z veliko predanostjo trudi ustvariti pogoje, v katerih bi lahko umetnost in teorija razvili lasten diskurz o genocidu in stanju stalne vojne. Skupina verjame, da je genocid mogoče tematizirati, a le z jezikom politike in ideološke kritike. Ta pristop se nadaljuje tudi v projektu Four Faces of Omarska, kjer Tomić skupaj z ostalimi člani vzpostavlja dialog s kritičnimi raziskovalnimi platformami, kot je Forensic Architecture.

Performativni pristop v njenih delih in v sami razstavi dodatno poudarja arhitektura, ki obiskovalke in obiskovalce vabi k dejavnemu soočenju s temi temami. Milica Tomić deluje na področju fotografije, videa, umetnosti instalacij in diskurzivne ter pedagoške umetnosti, performansa in družbenopolitičnega udejstvovanja. Od leta 2014 je predstojnica Inštituta za sodobno umetnost (Institut für Zeitgenössische Kunst) na Tehnični univerzi v Gradcu v Avstriji.

Julija bo ob razstavi izšel tudi katalog.
Nekatera dela so nastala v sodelovanju s 13. Berlinskim bienalom sodobne umetnosti.

______________________

Trajanje razstave: od 27. 06. do 12. 10. 2025
Kuratorki: Irena Borić in Andreja Hribernik
Space01, Muzej sodobne umetnosti Gradec
www.kunsthausgraz.at

Dodatne informacije in ogled razstave so na voljo tukaj: MILICA TOMIC

______________________

Veselimo se vašega poročanja in z veseljem bomo odgovorili na vsa vaša vprašanja! 

Lep pozdrav,

Daniela Teuschler

+43/664/8017-9214, daniela.teuschler@museum-joanneum.at

Stephanie Liebmann

+43/664/8017-9213, stephanie.liebmann@museum-joanneum.at

Eva Sappl

+43/699/1780-9002, eva.sappl@museum-joanneum.at